Jožef Muršec, Majda Potokar

V začetku 19. stoletja sta na Kranjskem izhajala dva nemška časopisa z enakim naslovom »Laibacher Zeitung«. Prinašala sta predvsem deželne politične novice, dopolnjene s suhoparnimi poročili o vsakodnevnih dogodkih. Nov tip nemškega lista v Ljubljani pa je kot priloga »Laibacher Zeitunga« začel izhajati na današnji dan leta 1804. To je bil »Laibacher Wochenblatt«, časopis »za korist in zabavo«. List ni bil »politični poročevalec«, objavljal je le pesmi, zgodovinsko-topografske članke iz kranjske preteklosti, biografije znanih mož (predvsem Kranjcev), občasno pa tudi knjižna poročila, ocene gledaliških predstav in članke o gospodarstvu, izumih, zdravstvu, modi in etimologiji. »Laibacher Wochenblatt« je izhajal do aprila leta 1810.

—–

Na današnji dan leta 1807 se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.

—–

Gledališka in filmska igralka  MAJDA  POTOKAR  je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in  zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.

Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.

—–

Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.

Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske  akademije v Bárkovljah pri Trstu.  Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 72-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata  Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.