Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregor Kraškovic, Franc Petek, Mirca Sancin, Lojze Potokar, Savo Poljanec
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 atraktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan leta 1767 v kraju Studenec na Blokah.
—–
Zdravnik, politik in narodni delavec FRANC PETEK je bil eden izmed vodilnih koroških naprednih politikov. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Stari vasi na avstrijskem Koroškem. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodnega sveta za Koroško, po plebiscitu leta 1920 pa je postal eden izmed vodilnih koroških demokratičnih politikov. Nacistične oblasti so ga preganjale in ob izbruhu druge svetovne vojne zaprle, zdravniška zbornica pa mu je prepovedala opravljanje zdravniškega poklica. Marca 1955 je bil Franc Petek med ustanovitelji Zveze slovenskih organizacij, pozneje pa je postal lastnik, založnik in izdajatelj “Slovenskega vestnika”.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato čez Poljsko vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi in nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan leta 1907 v Mariboru.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gregor Kraškovic, Franc Petek, Mirca Sancin, Lojze Potokar, Savo Poljanec
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 atraktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan leta 1767 v kraju Studenec na Blokah.
—–
Zdravnik, politik in narodni delavec FRANC PETEK je bil eden izmed vodilnih koroških naprednih politikov. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Stari vasi na avstrijskem Koroškem. Po prvi svetovni vojni je bil član Narodnega sveta za Koroško, po plebiscitu leta 1920 pa je postal eden izmed vodilnih koroških demokratičnih politikov. Nacistične oblasti so ga preganjale in ob izbruhu druge svetovne vojne zaprle, zdravniška zbornica pa mu je prepovedala opravljanje zdravniškega poklica. Marca 1955 je bil Franc Petek med ustanovitelji Zveze slovenskih organizacij, pozneje pa je postal lastnik, založnik in izdajatelj “Slovenskega vestnika”.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato čez Poljsko vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi in nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan leta 1907 v Mariboru.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov