Gregor Kraškovic, Franc Petek, Mirca Sancin, Lojze Potokar, Savo Poljanec

GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.

Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 atraktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan leta 1767 v kraju Studenec na Blokah.

—–

Zdravnik, politik in narodni delavec FRANC PETEK je bil eden izmed vodilnih koroških naprednih politikov. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Stari vasi na avstrijskem Koroškem.  Po prvi svetovni vojni je bil član Narodnega sveta za Koroško, po plebiscitu leta 1920 pa je postal eden izmed vodilnih koroških demokratičnih politikov. Nacistične oblasti so ga preganjale in ob izbruhu druge svetovne vojne zaprle, zdravniška zbornica pa mu je prepovedala opravljanje zdravniškega poklica. Marca 1955 je bil Franc Petek med ustanovitelji Zveze slovenskih organizacij, pozneje pa je postal lastnik, založnik in izdajatelj “Slovenskega vestnika”.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe.  Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.

—–

Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan  leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega  nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca  svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.

Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem,  “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”.  V tem  je  upodobil  pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je  veliko nastopal tudi v radijskih igrah.

—–

Polkovnik  letalstva  SAVO  POLJANEC  je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato čez Poljsko vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi in nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan leta 1907 v Mariboru.