Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivan Navratil, Zorko Jelinčič, France Vodnik
Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL. Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.
—–
Narodni delavec ZORKO JELINČIČ je leta 1918 maturiral na idrijski realki in nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od leta 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem in bil tudi med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR (to je: Trst, Istra, Gorica, Reka). Leta 1930 so ga fašistične oblasti aretirale; pred posebnim sodiščem v Rimu so ga obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a so ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne internirali v Isernio, od tam pa se je leta 1943 prebil do partizanov. Po vojni je živel v Trstu, sodeloval v slovenskih organizacijah in bil med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida “Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni”.
Zorko Jelinčič je bil tudi izvrsten planinec, alpinist in jamar. V Tolminu je ustanovil planinsko društvo in ga po mrežastem pripomočku za hojo po snegu imenoval “Krpelj”. Društvo je nasledilo leta 1896 ustanovljeno soško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Krpljevci niso bili le planinci, predvsem so bili rodoljubi. Nekateri so bili tudi tigrovci in planinska ter jamarska dejavnost sta jim bili pretveza za njihovo ilegalno revolucionarno delo. Planine nad Sočo so postale zavetje za dijaške kongrese in tečaje. Krpljevci so prek gora tovorili literaturo za prosvetna društva in propagandno gradivo. Tudi v podzemlju niso imeli le ilegalnih sestankov ob svečah, pač pa so še jamarili in raziskali nekaj jam. Narodni delavec Zorko Jelinčič se je rodil na današnji dan leta 1900 v Logu pod Mangartom.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva “Mladi PEN” ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa so ga internirali v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo, predvsem iz poljske književnosti, je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Navratil, Zorko Jelinčič, France Vodnik
Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL. Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.
—–
Narodni delavec ZORKO JELINČIČ je leta 1918 maturiral na idrijski realki in nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od leta 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem in bil tudi med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR (to je: Trst, Istra, Gorica, Reka). Leta 1930 so ga fašistične oblasti aretirale; pred posebnim sodiščem v Rimu so ga obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a so ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne internirali v Isernio, od tam pa se je leta 1943 prebil do partizanov. Po vojni je živel v Trstu, sodeloval v slovenskih organizacijah in bil med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida “Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni”.
Zorko Jelinčič je bil tudi izvrsten planinec, alpinist in jamar. V Tolminu je ustanovil planinsko društvo in ga po mrežastem pripomočku za hojo po snegu imenoval “Krpelj”. Društvo je nasledilo leta 1896 ustanovljeno soško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Krpljevci niso bili le planinci, predvsem so bili rodoljubi. Nekateri so bili tudi tigrovci in planinska ter jamarska dejavnost sta jim bili pretveza za njihovo ilegalno revolucionarno delo. Planine nad Sočo so postale zavetje za dijaške kongrese in tečaje. Krpljevci so prek gora tovorili literaturo za prosvetna društva in propagandno gradivo. Tudi v podzemlju niso imeli le ilegalnih sestankov ob svečah, pač pa so še jamarili in raziskali nekaj jam. Narodni delavec Zorko Jelinčič se je rodil na današnji dan leta 1900 v Logu pod Mangartom.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva “Mladi PEN” ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa so ga internirali v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo, predvsem iz poljske književnosti, je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov