Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.03.2019


Janez Bole, Sueški prekop, prva zbirka Narodne galerije

Pred 150-imi leti odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so številni možje z otroki ostali v domovini sami. A  boljši  zaslužek  v  Egiptu  kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan pred sto leti v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija se je okrepilo, pa tudi obisk razstave se je povečal.

—–

Dirigent  JANEZ  BOLE  je leta 1948 diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti, pozneje pa še iz dirigiranja na Akademiji za glasbo.  25 let je na Srednji glasbeni in baletni šoli ter 20 let na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučeval zborovsko petje in dirigiranje. Ustanovil ali na novo oblikoval in vodil je 21 zborov (med temi so bili tudi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, zbor Slovenske filharmonije in Slovenski madrigalisti) in z njimi nastopil na približno 2200 koncertih doma in v tujini.

Pomembno je vplival na programsko in interpretativno rast zborovske poustvarjalnosti v Sloveniji. Med drugim je posnel prvo ploščo Slovenskega okteta; ta je leta 1954 izšla v Švici. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in bronasti častni znak svobode Republike Slovenije. Janez Bole se je rodil na današnji dan pred sto leti na Brezjah na Gorenjskem.

—–

Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 219-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila verjetno že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.03.2019


Janez Bole, Sueški prekop, prva zbirka Narodne galerije

Pred 150-imi leti odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so številni možje z otroki ostali v domovini sami. A  boljši  zaslužek  v  Egiptu  kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan pred sto leti v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija se je okrepilo, pa tudi obisk razstave se je povečal.

—–

Dirigent  JANEZ  BOLE  je leta 1948 diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti, pozneje pa še iz dirigiranja na Akademiji za glasbo.  25 let je na Srednji glasbeni in baletni šoli ter 20 let na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučeval zborovsko petje in dirigiranje. Ustanovil ali na novo oblikoval in vodil je 21 zborov (med temi so bili tudi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, zbor Slovenske filharmonije in Slovenski madrigalisti) in z njimi nastopil na približno 2200 koncertih doma in v tujini.

Pomembno je vplival na programsko in interpretativno rast zborovske poustvarjalnosti v Sloveniji. Med drugim je posnel prvo ploščo Slovenskega okteta; ta je leta 1954 izšla v Švici. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in bronasti častni znak svobode Republike Slovenije. Janez Bole se je rodil na današnji dan pred sto leti na Brezjah na Gorenjskem.

—–

Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 219-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila verjetno že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov