Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.03.2019


Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec

Učiteljica  PAVLA  plemenita  RENZENBERG  je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.

Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.  

—–

Dramatik  in  literarni  zgodovinar  JOKA  JOŽE  ŽIGON  je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.

—–

Bibliograf  in  literarni  zgodovinar  FRANCE  DOBROVOLJC  je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas  MIRKO  STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.03.2019


Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec

Učiteljica  PAVLA  plemenita  RENZENBERG  je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.

Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.  

—–

Dramatik  in  literarni  zgodovinar  JOKA  JOŽE  ŽIGON  je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.

—–

Bibliograf  in  literarni  zgodovinar  FRANCE  DOBROVOLJC  je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas  MIRKO  STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov