Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.
—–
Dramatik in literarni zgodovinar JOKA JOŽE ŽIGON je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.
—–
Bibliograf in literarni zgodovinar FRANCE DOBROVOLJC je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.
—–
Dramatik in literarni zgodovinar JOKA JOŽE ŽIGON je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.
—–
Bibliograf in literarni zgodovinar FRANCE DOBROVOLJC je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov