Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
France Škerl, Albert Einstein
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813.. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma. Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnede, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnede razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
—–
Zgodovinar FRANCE ŠKERL je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru je poleti 1941. pred nemškim okupatorjem pobegnil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 48 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel opravljati znastveno in raziskovalno delo na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Nemško-ameriški fizik judovskega rodu ALBERT EINSTEIN je na Politehniki v Zürichu študiral matematiko in fiziko in pozneje postal tam izredni profesor. Do leta 1933 je bil direktor Inštituta cesarja Viljema za fiziko v Berlinu. Takrat so mu nacistične oblasti odvzele vse funkcije in zasegle imetje. Emigriral je v Združene države Amerike in postal profesor na univerzi Prínceton.
Eno najpomembnejših Einsteinovih del je posebna teorija relativnosti, po kateri čas in prostor nista absolutni kategoriji, potek časa pa je odvisen od relativnega gibanja. Za kvantno razlago svetlobe in fotoefekta je leta 1921 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Njegova spoznanja so revolucionarno vplivala ne le na večino tehniških znanosti, ampak tudi na filozofijo in kozmologijo.
Eden največjih znanstvenikov vseh časov Albert Einstein se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Ulmu v Nemčiji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Škerl, Albert Einstein
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813.. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma. Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnede, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnede razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
—–
Zgodovinar FRANCE ŠKERL je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru je poleti 1941. pred nemškim okupatorjem pobegnil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 48 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel opravljati znastveno in raziskovalno delo na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Nemško-ameriški fizik judovskega rodu ALBERT EINSTEIN je na Politehniki v Zürichu študiral matematiko in fiziko in pozneje postal tam izredni profesor. Do leta 1933 je bil direktor Inštituta cesarja Viljema za fiziko v Berlinu. Takrat so mu nacistične oblasti odvzele vse funkcije in zasegle imetje. Emigriral je v Združene države Amerike in postal profesor na univerzi Prínceton.
Eno najpomembnejših Einsteinovih del je posebna teorija relativnosti, po kateri čas in prostor nista absolutni kategoriji, potek časa pa je odvisen od relativnega gibanja. Za kvantno razlago svetlobe in fotoefekta je leta 1921 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Njegova spoznanja so revolucionarno vplivala ne le na večino tehniških znanosti, ampak tudi na filozofijo in kozmologijo.
Eden največjih znanstvenikov vseh časov Albert Einstein se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Ulmu v Nemčiji.
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov