Paolo Santonino, Henri-Gatien Bertrand, Franc Omerza, polet Ede-5

PÁOLO  SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih”  iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«.  Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.

—–

Francoski divizijski general  HENRI-GATIEN  BERTRAND  je bil od aprila leta 1811 do januarja 1813 glavni guverner Ilirskih provinc; glavno mesto teh je bila Ljubljana. Odpravil je dotedanjo francosko šolsko politiko in s tem slovenščino kot predmet in učni jezik v nižjih srednjih šolah, izvajal pa je tudi pospešeno upravno-pravno integracijo s francoskim cesarstvom. Leta 1813 je postal véliki maršal cesarskega dvora, spremljal Napoleona med izgnanstvom na otokih Elba in Sveta Helena ter pisal dnevnik o tem. Tudi njegova zasebna pisma so pomemben vir za spoznavanje vsakdanjega življenja francoskih vladajočih plasti v Ilirskih provincah. General Henri-Gatien Bertrand se je rodil na današnji dan leta 1773 v Chăteaurouxu v Franciji.

—–

Klasični filolog in prevajalec  FRANC  OMERZA  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil posvečen leta 1908, študij klasične filologije pa je končal na Dunaju. V letih od 1913 do 39 je bil profesor latinščine in grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Z veliko zvestobe do izvirnika je slovenil dela antičnih klasikov ter spise grških cerkvenih očetov. V samostojni knjigi je izdal prvo polovico Homerjeve Iliade, sicer pa je večino prevodov objavljal v reviji Mentor, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Pisal in objavljal je tudi izvirne latinske pesmi, v izvedbi dijaških dramskih skupin pa je režiral več grških tragedij, med drugim odmevno prvo slovensko uprizoritev Ajshilove Oresteje. Klasični filolog in prevajalec Franc Omerza se je rodil na današnji dan leta 1885 v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki.

—–

Pilot  Edvard  Rusjan  je  s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan  pred 109-imi leti vabil tak plakat:

»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!«

Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 109-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, toda Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni  posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.