Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franc Doberlet, Ema Starc, Danilo Fürst,
FRANC DOBERLÉT je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev klerikalne Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati, vendar je popuščal nemškim turnferajnovcem, zlasti v ljubljanskem gasilskem društvu. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”.
Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil na današnji dan leta 1832 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka EMA STARC je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru, kjer je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je na današnji dan leta 1901 v Sežani.
—–
Arhitekt DANILO FÜRST je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med pomembnejše mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas.
Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čim več nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franc Doberlet, Ema Starc, Danilo Fürst,
FRANC DOBERLÉT je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev klerikalne Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati, vendar je popuščal nemškim turnferajnovcem, zlasti v ljubljanskem gasilskem društvu. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”.
Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil na današnji dan leta 1832 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka EMA STARC je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru, kjer je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je na današnji dan leta 1901 v Sežani.
—–
Arhitekt DANILO FÜRST je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med pomembnejše mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas.
Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čim več nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov