Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jurij Japelj, Viktor Grčar, Zdenko Kalin, okupacija Ljubljane
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu, škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začel izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Kipar ZDENKO KALIN je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično pojmovan realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme.
V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz sredine prejšnjega stoletja eden vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”, ki je postal tudi logotip Radiotelevizije Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Solkanu.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso doživele hujšega odpora tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jurij Japelj, Viktor Grčar, Zdenko Kalin, okupacija Ljubljane
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu, škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začel izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Kipar ZDENKO KALIN je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično pojmovan realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme.
V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz sredine prejšnjega stoletja eden vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”, ki je postal tudi logotip Radiotelevizije Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Solkanu.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso doživele hujšega odpora tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov