Vital Ahačič, Charlie Chaplin

Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober  meter in pol visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka.

Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana.  Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.

—–

Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah  začeli  polagati  prvi  tlak  šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.

—–

Harmonikar, aranžer in pedagog  VITAL  AHAČIČ  je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.

—–

Angleški  filmski  igralec,  režiser  in  producent  CHARLIE  CHAPLIN  velja za enega največjih komikov vseh časov. Rodil se je v revščini in njegova umetniška pot se je začela v potujočih cirkusih po Angliji. V začetku prejšnjega stoletja se je odpravil v Ameriko in leta 1915 z vlogo v filmu “Potepuh” ustvaril lik klovna Charlyja, potepuha z velikim srcem, malega junaka v mahedravih hlačah, s potlačenim klobukom, prevelikimi čevlji in s sprehajalno palico. Burkasto filmsko komedijo je z otožnim sarkazmom in precizno pantomimo povzdignil iz preprostih situacijskih smešnic na raven poglobljene filmske interpretacije človekove odtujenosti v moderni industrijski družbi in sredi političnih dogodkov.

Chaplin je bil tudi scenarist in skladatelj, v skoraj vseh svojih filmih, ki jih je produciral in režiral, pa je tudi nastopil. Najboljše je posnel v letih med obema svetovnima vojnama, leta 1940 slovitega “Velikega diktatorja”, leta 1952 pa avtobiografski film “Odrske luči”. Leta 1971 je prejel zlatega oskarja ameriške filmske akademije za življenjsko delo. Charlie Chaplin se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Londonu.