Valentin Janez Metzinger, Ivo Šorli, Lojze Dolinar, Slavko Mihelčič

VALENTIN JANEZ METZINGER se je rodil na današnji dan pred 320-imi leti v Saint-Avoldu v Franciji, vendar je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Sloveniji, tako da ga prištevamo med slovenske – predvsem cerkvene – slikarje. V njegovi ljubljanski delavnici so nastajala dela za vso Slovenijo. Prevzemal je prvine kompozicij tujih mojstrov, vendar je kljub temu ohranjal osebne značilnosti, zlasti sočno barvitost in naturalistične podrobnosti. Kljub razpoznavnim italijanskim prvinam Metzingerjevo slikarstvo strokovnjaki uvrščajo v okvir srednjeevropskega religioznega baročnega slikarstva. Skupaj s Francem Jelovškom je utemeljitelj ljubljanskega baročnega slikarstva.
Svoje podobe je Metzinger oblikoval predvsem na dramatičnem dogajanju in na poudarjanju vseh tistih prijemov, ki so jih baročni slikarji odkrivali od 16. stoletja naprej. Močni svetlobni efekti se v njegovih poznih delih umikajo svetlejši barvni skali, temno ozadje pa začne nadomeščati skromna pokrajina; na sliki svetega Florijana v šempetrski cerkvi v Ljubljani je na primer upodobljena veduta Ljubljane. Sicer pa so najbolj znane slike Valentina Janeza Metzingerja prav v tej cerkvi in škofijskem dvorcu v Goričanah.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela
Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je z bronom, kamnom, žgano glino, umetnim kamnom in lesom. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in za različne zborovske zasedbe.