Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Lojze Perko, kip Primoža Trubarja

Zgodovina zdajšnjega “Društva slovenskih pisateljev” sega do današnjega dne leta 1872, ko je “osnovalni odbor” na pobudo Davorina Trstenjaka ustanovil to stanovsko pisateljsko društvo. Pravila je sestavil doktor Josip Vošnjak, ki je postal tudi društveni »denarničar«, blagajnik bi rekli danes, podpredsednik je postal doktor Radoslav Razlag, tajnik Maks Pleteršnik, za  odbornike pa so bili izvoljeni Josip Jurčič, Fran Erjavec, Josip Stritar, Josip Ogrinec in doktor Valentin Zarnik. Po štirih mesecih po ustanovitvi je imelo »Društvo slovenskih pisateljev« že 65 članov.

Pozneje je njegovo delovanje zaradi nasprotij med staro- in mladoslovenci zamrlo, leta 1885 pa so ga spet obudili in mu spremenili ime v “Pisateljsko podporno društvo”. To je skrbelo predvsem za počastitve umrlih pisateljev, urejanje nagrobnikov na ljubljanskem Navju in podobno. V obdobju med svetovnima vojnama je društvo še dvakrat spremenilo ime. Septembra 1945 so njegovi člani na izrednem občnem zboru dopolnili pravila in smernice ter za predsednika izvolili pisatelja Miška Kranjca.

“Društvo slovenskih pisateljev” se je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja začelo bolj ukvarjati z družbenimi vprašanji, predvsem s tistimi, ki zadevajo narodnost, ustvarjalno svobodo in politični pluralizem. Že leta 1967 je zahtevalo uvedbo slovenskega Televizijskega dnevnika in dosledno slovensko jezikovno podobo vseh oddaj, leta 1983 pa je v celoti  zavrnilo nesprejemljiva skupna jugoslovanska jedra v šolstvu.

—–

Slikar  LOJZE  PERKO  je študiral na akademijah v Zagrebu, Sofiji in Beogradu. Najprej je slikal pejsaže in vedute iz Prekmurja, pozneje pa je kot svobodni umetnik živel v Cerknici in se popolnoma posvetil motivom iz Notranjske, zlasti s Cerkniškega jezera, slikal pa je tudi portrete, figuralne motive in tihožitja ter ilustriral. Sprva je uporabljal temne barve, pozneje je njegov kolorit postal bogatejši in svetlejši, s hitrimi potezami čopiča pa je sugestivno zajemal bistvene prvine in razpoloženje naslikanega motiva. Stalni zbirki njegovih del sta v Velenju in Cerknici. Lojze Perko se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Starem trgu pri Ložu.

—–

Kip Primoža Trubarja, delo tedaj najpomembnejšega slovenskega kiparja Franca Bernekerja, so v Ljubljani  na robu parka Tivoli odkrili na današnji dan leta 1910. Postavitev je zasluga takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, predlog zanj pa je dal pesnik Anton Aškerc. Županu je svetoval, naj izvede javno akcijo za zbiranje denarja, toda Hribar se je zavedal, da Trubar ni Prešeren, da ni »ljudski« in da bo moral najti denar kje drugje. Sredstva za spomenik je nato prispevala Ljubljanska kreditna banka, ki je prvemu možu kranjskega stolnega mesta vsako leto dodelila določeno vsoto za to, da jo po svoji presoji razdeli v različne narodne namene.

Ob odkritju spomenika je Aškerc navdušeno zapisal:

»Mojster Berneker je vdihnil belemu marmorju pravo umetniško življenje. To ni mrtev kip, to je živi Trubar, tisti Trubar, ki ga pozna izobraženi in svobodomiselni rojak iz naše zgodovine!«

Sicer pa je od ideje do postavitve kipa Primožu Trubarju preteklo kar nekaj let, saj je prav takrat na Slovenskem divjal neusmiljen kulturni boj med liberalci in klerikalci zaradi priznanja pomena protestantskih reformatorjev za moderno slovenstvo.