Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Fidelis Terpinc, Jaka Avšič, Alja Tkačev

Hrvaško-slovenski kmečki upor, eden izmed največjih in po programski zrelosti gotovo najpomembnejši kmečki upor na Slovenskem, se je najverjetneje začel 24. aprila 1572. Sprva je bil manjši upor na treh gospostvih hrvaško-štajerskega graščaka Tahija, vendar je kmalu zajel še Hrvaško Zagorje, del spodnje Štajerske in del Dolenjske, z osamljenimi upori pa je segel tudi v okolico Novega mesta, v Posavje in na Gorenjsko. Upornikov je bilo približno 12.000, v spopadih s fevdalno vojsko pa jih je bilo ubitih štiri tisoč. Končal se je 9. februarja 1573 s porazom kmečke vojske. Maščevanje zmagovalcev je bilo kruto: voditelja upora Matijo Gubca so kronali z razžarjeno krono, druge voditelje pa so obglavili.

—–

FIDÉLIS  TERPINC velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je na današnji dan pred 220-imi leti v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za kôce in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno.

Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.

—–

JAKA  AVŠIČ, že borec na solunski fronti, je pozneje v jugoslovanski vojski dosegel čin konjeniškega polkovnika. V začetku druge svetovne vojne je ušel iz nemškega ujetništva ter precej pripomogel k temu, da se je velik del nekdanjih oficirjev jugoslovanske vojske pridružil osvobodilnemu gibanju. General Avšič se ni nikoli sprijaznil z vključitvijo slovenske vojske v jugoslovansko armado. Od leta 1960 naprej se je na različne načine prizadeval doseči večjo enakopravnost v armadi ter se zavzemal za vojaško poveljevanje v slovenščini. Jaka Avšič se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

—–

Dramska igralka in pisateljica  ALJA  TKAČEV  je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.

Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.