Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Cvetko Golar, Vida Jeraj Hribar, Josip Broz Tito

 Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan pred 200 leti ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Gostečem pri Škofji Loki rodil pesnik, pripovednik in dramatik CVETKO GOLAR. Bil je sodobnik in sopotnik slovenske moderne, a v svoji literaturi izrazito folklorno usmerjen. Njegova lirika je bolj opisna kot izpovedna, vendar barvita in blizu okusu preprostega bralca.  Med  Golarjevimi  proznimi deli velja omeniti impresionistično novelo o bedi in hrepenenju ljubljanskih boemov “Bratje in sestre v Gospodu” ter povesti iz življenja gorenjskih kmetov, ki jih je popestril z mitološkimi dodatki. Odrska dela Cvetka Golarja so nezahtevne ljudske igre; pri občinstvu je imela največ uspeha “Vdova Rošlinka”.

—–

Violinistka in glasbena pedagoginja  VIDA  JERAJ  HRIBAR,  hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo pri ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.

Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je Vida Jeraj Hribar izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večne sonate«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta.  Rodila se je na današnji dan leta 1902 na Dunaju.

—–

Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Socialistične federativne Republike Jugoslavije  JOSIP  BROZ  TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združil funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.

Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 39-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Cvetko Golar, Vida Jeraj Hribar, Josip Broz Tito

 Vodstvo ljubljanske Filharmonične družbe, združenja meščanskih ljubiteljev glasbe in poklicnih glasbenikov, ustanovljene leta 1794, se je odločilo med častne člane izvoliti tudi velikega nemškega skladatelja Beethovna. Po daljšem poizvedovanju, ali bi bil eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov to čast sploh pripravljen sprejeti, so mu diplomo le poslali. Ludvig van Beethoven se je na današnji dan pred 200 leti ljubljanskim filharmonikom za častno članstvo prijazno zahvalil ter pismu priložil še prepis svoje »Pastoralne simfonije« z lastnoročnimi popravki. Ta partitura je zdaj ena izmed dragocenosti, ki jih v svoji glasbeni zbirki hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Gostečem pri Škofji Loki rodil pesnik, pripovednik in dramatik CVETKO GOLAR. Bil je sodobnik in sopotnik slovenske moderne, a v svoji literaturi izrazito folklorno usmerjen. Njegova lirika je bolj opisna kot izpovedna, vendar barvita in blizu okusu preprostega bralca.  Med  Golarjevimi  proznimi deli velja omeniti impresionistično novelo o bedi in hrepenenju ljubljanskih boemov “Bratje in sestre v Gospodu” ter povesti iz življenja gorenjskih kmetov, ki jih je popestril z mitološkimi dodatki. Odrska dela Cvetka Golarja so nezahtevne ljudske igre; pri občinstvu je imela največ uspeha “Vdova Rošlinka”.

—–

Violinistka in glasbena pedagoginja  VIDA  JERAJ  HRIBAR,  hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo pri ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.

Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je Vida Jeraj Hribar izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večne sonate«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta.  Rodila se je na današnji dan leta 1902 na Dunaju.

—–

Na današnji dan leta 1980 je v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru umrl prvi in edini povojni predsednik Socialistične federativne Republike Jugoslavije  JOSIP  BROZ  TITO. Z njegovo smrtjo se je v Jugoslaviji končalo obdobje tako imenovanega »titoizma«, specifične samoupravne socialistične ureditve, ki se je po marsičem razlikovala od državnega socializma vzhodnoevropskega tipa. Tito je v državi pomenil najvišjo avtoriteto, saj je združil funkcije šefa države in partije ter vrhovnega poveljnika vojske.

Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize, ki pa jih je oblast prikrivala in zavirala. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na pogrebu pred 39-imi leti, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad, strank in druge ugledne osebnosti.


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov