Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pavol Josef Šafarik, Ivan Šašelj, Antonija Javornik, Anica Gladek, Everest 1979
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi s številnimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisalaje tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred šestimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
—–
Slovenski alpinisti so prvo odpravo v Himalajo pripravili že leta 1960 in tako začeli načrtno osvajati vrhove v tem najvišjem gorovju na svetu. Krona himalajskih odprav je bila osvojitev najvišjega vrha sveta, 8848 metrov visokega Mount Everesta. Nanj sta se po prvič preplezanem zahodnem grebenu, ki je dobil ime »jugoslovanska smer«, kot prva Slovenca na današnji dan pred 40-imi leti povzpela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še Stane Belak, Splitčan Stipe Božić in šerpa Ang Phu. Ta se je pri sestopu smrtno ponesrečil in v spomin nanj je Aleš Kunaver, eden izmed utemeljiteljev slovenskega himalajizma, v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike – šerpe (ta se zdaj imenuje po njem) in jim priskrbel tudi inštruktorje.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pavol Josef Šafarik, Ivan Šašelj, Antonija Javornik, Anica Gladek, Everest 1979
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi s številnimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisalaje tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred šestimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
—–
Slovenski alpinisti so prvo odpravo v Himalajo pripravili že leta 1960 in tako začeli načrtno osvajati vrhove v tem najvišjem gorovju na svetu. Krona himalajskih odprav je bila osvojitev najvišjega vrha sveta, 8848 metrov visokega Mount Everesta. Nanj sta se po prvič preplezanem zahodnem grebenu, ki je dobil ime »jugoslovanska smer«, kot prva Slovenca na današnji dan pred 40-imi leti povzpela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še Stane Belak, Splitčan Stipe Božić in šerpa Ang Phu. Ta se je pri sestopu smrtno ponesrečil in v spomin nanj je Aleš Kunaver, eden izmed utemeljiteljev slovenskega himalajizma, v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike – šerpe (ta se zdaj imenuje po njem) in jim priskrbel tudi inštruktorje.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov