Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Zelko, Rudi Šeligo
Na današnji dan pred 150-imi leti so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu
avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
Zgodovinar IVAN ZELKO se je rodil na današnji dan leta 1912 v Črenšovcih v Prekmurju. Po končanem študiju bogoslovja v Mariboru je služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa je bil župni upravitelj in župnik v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Leta 1974 je na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935 na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Zelko, Rudi Šeligo
Na današnji dan pred 150-imi leti so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu
avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
Zgodovinar IVAN ZELKO se je rodil na današnji dan leta 1912 v Črenšovcih v Prekmurju. Po končanem študiju bogoslovja v Mariboru je služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa je bil župni upravitelj in župnik v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Leta 1974 je na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935 na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov