Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Zelko, Rudi Šeligo
Na današnji dan pred 150-imi leti so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu
avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
Zgodovinar IVAN ZELKO se je rodil na današnji dan leta 1912 v Črenšovcih v Prekmurju. Po končanem študiju bogoslovja v Mariboru je služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa je bil župni upravitelj in župnik v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Leta 1974 je na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935 na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Zelko, Rudi Šeligo
Na današnji dan pred 150-imi leti so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu
avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
Zgodovinar IVAN ZELKO se je rodil na današnji dan leta 1912 v Črenšovcih v Prekmurju. Po končanem študiju bogoslovja v Mariboru je služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa je bil župni upravitelj in župnik v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Leta 1974 je na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935 na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov