Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Mira Svetina - Vlasta, Janvid Flere

Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonadstropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov  – poštnih kočijažev – na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.

—–

Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in  Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi –  se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.

—–

Političarka  MIRA  SVETINA – VLASTA  je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za

ljubljansko območje.

Po koncu druge svetovne vojne je Mira Svetina delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Idriji.

—–

Med  popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in  njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.

—–

JANVID  FLERE  je leta 1937 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Med vojno je deloval v Osvobodilni fronti in bil interniran v Mauthausnu, po njej pa je do leta 1965 delal na državnem sekretariatu za zunanje zadeve, predvsem na področju mednarodnih gospodarskih odnosov. Leta 1946 je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, pa tudi pri vrsti dvostranskih pogajanj za ureditev povojnih odnosov, predvsem z Italijo. Pozneje se je kot ekonomski svetnik tedanje jugoslovanske misije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku ukvarjal z mednarodnimi organizacijami, sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o problematiki svetovnega gospodarskega razvoja, po letu 1976 pa je deloval v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj. Janvid Flere se je rodil na današnji dan leta 1914 v Letúšu pri Šmartnem ob Paki.