Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jakob Unrest, Otto haus, Katja Boh

Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar  JAKOB  UNREST.  Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.

—–

Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 159-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed  (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.

—–

Zdravnik internist OTTO HAUS je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem.  Otto Haus se je rodil na današnji dan leta 1888 na Dunaju.

—–

KATJA  BOH, sicer po temeljni izobrazbi jezikoslovka in psihologinja, se je   večino svojega življenja ukvarjala s sociološko znanostjo: iz klinične psihologije je magistrirala v Zagrebu, leta 1975 pa v Ljubljani doktorirala iz socioloških znanosti. Znanstvenoraziskovalno je med drugim delovala na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, od leta 1971 pa je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo predavala sociologijo družine.

Kot raziskovalka je sodelovala ali vodila številne pomembne in vsebinsko različne nacionalne in mednarodne projekte. Čeprav se je ukvarjala z raznovrstno problematiko, pa je bilo zlasti v zadnjem desetletju njenega sociološkega delovanja v ospredju zanimanje za družino, kakovost življenja in socialno politiko. S svojimi raziskavami se je uveljavila po Evropi, bila pa je tudi podpredsednica Komiteja za družinske raziskave v Mednarodni sociološki asociaciji.

Svoje znanje in izkušnje je kot ministrica za zdravstvo, družino in socialno varstvo leta 1990 v prvi slovenski vladi prenesla tudi v politično prakso, pozneje pa je bila sedem let veleposlanica Republike Slovenije v Avstriji. Katja Boh se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Gradcu.

—–

Na današnji dan pred 90-imi leti je v Hollywoodu blizu Los Angelesa ameriška Akademija za filmsko umetnost in znanost prvikrat podelila nagrade za najpomembnejše  umetniške dosežke v domačih in tujih filmih  – “oskarje”. Nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so leta 1929 dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.