Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Medved, Anton Vovk, Boris Kralj
V obdobju najintenzivnejšega pokristjanjevanja v 8. stoletju in poznejšega utrjevanja nove vere so nastajali zapisi molitev in drugi obrazci, ki so jih potrebovali tuji misijonarji za delo med Slovenci. Najstarejši ohranjeni zapis je s konca 9. stoletja in obsega tudi prepise treh slovenskih besedil s konca 8. ali začetka 9. stoletja. Našli so ga v bavarskem mestu Freising, po slovensko Brižin. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici, ne le v slovenščini, marveč v katerem koli izmed slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so brez dvoma neprecenljiv dokument tudi v evropskem merilu.
Prvič so jih objavili leta 1807. Brižinski spomeniki, napisani na pergamentnih listih v karolinški minuskuli in danes težko razumljivi »predslovenščini«, so tri slovenska besedila v svežnju latinskih listin. Prvo in tretje vsebujeta obrazec splošne spovedi in pouk za življenje brez grehov, drugo besedilo pa je spodbuda k spovedi in pokori. Brižinske spomenike hranijo v državni knjižnici v Műnchnu.
—–
Pesnik ANTON MEDVED se je v mladosti pod različnimi vplivi posvečal pripovednemu in refleksivnemu pesništvu; zlasti je skušal izraziti svoje razdvojeno življenje. Kot dramatik si je prizadeval napisati zgodovinsko dramo. Pod Shakespearjevim in Schillerjevim vplivom je zasnoval klasicistične tragedije v verzih “Viljem Ostrovrhar”, “Kacijanar” ter “Za pravdo in srce”. V poznejših proznih realističnih igrah – tudi komedijah – je obravnaval družinsko in gospodarsko življenje meščanstva. Njegovi igri “Stari in mladi” ter “Črnošolec” sta zgled dobre ljudske igre. Pesnik in dramatik Anton Medved se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Kamniku.
—–
Nadškof ANTON VOVK je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in v Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga neznanci med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali; bil je hudo poškodovan.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil na današnji dan leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem.
—–
Gledališki in filmski igralec BORIS KRALJ je leta 1952 debitiral v ljubljanski Drami in v njej igral trideset let. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel h karakternim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja ter ustvaril vrsto polnokrvnih ljudskih likov, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. V filmu se je uveljavil v »Dolini miru« ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu “Amandus” leta 1966. Boris Kralj je izdal tudi pesniško zbirko »Poslavljanja« ter knjigo »Štirje letni časi«, že kot študent pa je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega obdobja. Boris Kralj je leta 1990 dobil Borštnikov prstan. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Cerknici.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Medved, Anton Vovk, Boris Kralj
V obdobju najintenzivnejšega pokristjanjevanja v 8. stoletju in poznejšega utrjevanja nove vere so nastajali zapisi molitev in drugi obrazci, ki so jih potrebovali tuji misijonarji za delo med Slovenci. Najstarejši ohranjeni zapis je s konca 9. stoletja in obsega tudi prepise treh slovenskih besedil s konca 8. ali začetka 9. stoletja. Našli so ga v bavarskem mestu Freising, po slovensko Brižin. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici, ne le v slovenščini, marveč v katerem koli izmed slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so brez dvoma neprecenljiv dokument tudi v evropskem merilu.
Prvič so jih objavili leta 1807. Brižinski spomeniki, napisani na pergamentnih listih v karolinški minuskuli in danes težko razumljivi »predslovenščini«, so tri slovenska besedila v svežnju latinskih listin. Prvo in tretje vsebujeta obrazec splošne spovedi in pouk za življenje brez grehov, drugo besedilo pa je spodbuda k spovedi in pokori. Brižinske spomenike hranijo v državni knjižnici v Műnchnu.
—–
Pesnik ANTON MEDVED se je v mladosti pod različnimi vplivi posvečal pripovednemu in refleksivnemu pesništvu; zlasti je skušal izraziti svoje razdvojeno življenje. Kot dramatik si je prizadeval napisati zgodovinsko dramo. Pod Shakespearjevim in Schillerjevim vplivom je zasnoval klasicistične tragedije v verzih “Viljem Ostrovrhar”, “Kacijanar” ter “Za pravdo in srce”. V poznejših proznih realističnih igrah – tudi komedijah – je obravnaval družinsko in gospodarsko življenje meščanstva. Njegovi igri “Stari in mladi” ter “Črnošolec” sta zgled dobre ljudske igre. Pesnik in dramatik Anton Medved se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Kamniku.
—–
Nadškof ANTON VOVK je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in v Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga neznanci med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali; bil je hudo poškodovan.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil na današnji dan leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem.
—–
Gledališki in filmski igralec BORIS KRALJ je leta 1952 debitiral v ljubljanski Drami in v njej igral trideset let. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel h karakternim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja ter ustvaril vrsto polnokrvnih ljudskih likov, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. V filmu se je uveljavil v »Dolini miru« ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu “Amandus” leta 1966. Boris Kralj je izdal tudi pesniško zbirko »Poslavljanja« ter knjigo »Štirje letni časi«, že kot študent pa je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega obdobja. Boris Kralj je leta 1990 dobil Borštnikov prstan. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Cerknici.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov