Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Emil Berliner, Honore de Balzac

Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, jezdeci ali vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi v slovenskih pokrajinah, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Po naših deželah je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Na današnji dan leta 1795 so predstavniki osemnajstih držav v Parizu podpisali  konvencijo o metru;  meter je od takrat mednarodno sprejeta enota za dolžinske mere. V Ljubljani je že leta 1877 deloval »merosodni urad«; v Jugoslaviji sta overjanje meril pod nadzorom beograjskega urada izvajali kontroli meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju, leta 1991 pa sta postali območni enoti novega urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

—–

Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bila dosti kakovostnejša kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. EMIL  BERLINER, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral leta 1887. Berliner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Nemčiji.

—–

Eden največjih literarnih ustvarjalcev, francoski pisatelj  HONORÉ  de BALZAC, se je šolal za pravnika, vendar se je kmalu posvetil samo književnemu delu. Najprej je z različnimi imeni objavljal kolportažne romane, nato pa je napisal serijo romanov in novel, združenih v cikel »Človeška komedija«. Ta je, razen po renesančnem zgledu napisanih »Okroglih povesti«, vrh njegovega ustvarjanja in prikazuje vse plasti francoske družbe, družbene razrede in okolje. Balzacova dela vsebujejo še številne romantične prvine, vendar v njih že prevladujejo elementi realizma, ki slikajo nepremagljivo moč resničnosti, socialnih odnosov in osebnih usod. Francoski pisatelj Honoré de Balzac se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Toursu.