Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. maj

27.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Roman Modic, Slovenija v UNESCU, obnova železnice

Na današnji dan leta 1992 je bila Slovenija sprejeta v UNESCO – organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – kot 167. polnopravna članica te specializirane ustanove Združenih narodov. Sicer pa je bila v tej organizaciji dejavna že prej. Tako so bile Škocjanske jame kot do tedaj največji znani podzemeljski kanjon na svetu in primer izjemne naravne lepote z bogatim ekosistemom in obstojem ogroženih živalskih vrst že leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine pri Unescu, pod posebno zaščito pa so tudi sečoveljske soline.

Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so kolišča zastopana z dvema lokacijama pri Igu; s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Spomladi leta 2002 je ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo.  Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za najstarejše znano leseno kolo z osjo na svetu.

Leta 2012 se je skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji na Unescov  seznam uvrstil rudnik živega srebra v Idriji. Živo srebro so v njem kopali vse od leta 1490 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja; več kot pol tisočletja je bil  tako idrijski drugi največji rudnik živega srebra na svetu.

Zadnji slovenski vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine se je zgodil pred dvema letoma. Nanj so uvrstili bukove gozdove v pragozdu Krokar na Kočevskem in v rezervatu Snežnik – Ždrocle na Notranjskem.

—–

ROMAN  MODIC  je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil  redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 70 rektor ljubljanske univerze.

Sicer pa je bil začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.

—–

Že kmalu po osvoboditvi, meseca maja leta 1945, se je v Sloveniji začela obnova zlasti železniškega in cestnega prometa. Do konca leta so bile za silo obnovljene najpomembnejše prometne poti, naslednje leto pa sta se začeli graditev in posodobitev novih prometnih povezav. Tudi obnova gospodarstva se je začela takoj po osvoboditvi in je bila skladno z veljavno ideologijo uvod v načrtno in enosmerno industrializacijo države. Poleg tega so obnavljali in zidali stanovanjska in gospodarska poslopja na deželi. To je trajalo osem let, torej do leta 1953. Obnovitvena dela so opravili s ceneno delovno silo, udarništvom ter prostovoljnim in tudi prisilnim delom. Manjši del potrebnih strojev in opreme so podjetja dobila kot pomoč za obnovo iz tujine.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. maj

27.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Roman Modic, Slovenija v UNESCU, obnova železnice

Na današnji dan leta 1992 je bila Slovenija sprejeta v UNESCO – organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – kot 167. polnopravna članica te specializirane ustanove Združenih narodov. Sicer pa je bila v tej organizaciji dejavna že prej. Tako so bile Škocjanske jame kot do tedaj največji znani podzemeljski kanjon na svetu in primer izjemne naravne lepote z bogatim ekosistemom in obstojem ogroženih živalskih vrst že leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine pri Unescu, pod posebno zaščito pa so tudi sečoveljske soline.

Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so kolišča zastopana z dvema lokacijama pri Igu; s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Spomladi leta 2002 je ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo.  Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za najstarejše znano leseno kolo z osjo na svetu.

Leta 2012 se je skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji na Unescov  seznam uvrstil rudnik živega srebra v Idriji. Živo srebro so v njem kopali vse od leta 1490 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja; več kot pol tisočletja je bil  tako idrijski drugi največji rudnik živega srebra na svetu.

Zadnji slovenski vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine se je zgodil pred dvema letoma. Nanj so uvrstili bukove gozdove v pragozdu Krokar na Kočevskem in v rezervatu Snežnik – Ždrocle na Notranjskem.

—–

ROMAN  MODIC  je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil  redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 70 rektor ljubljanske univerze.

Sicer pa je bil začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.

—–

Že kmalu po osvoboditvi, meseca maja leta 1945, se je v Sloveniji začela obnova zlasti železniškega in cestnega prometa. Do konca leta so bile za silo obnovljene najpomembnejše prometne poti, naslednje leto pa sta se začeli graditev in posodobitev novih prometnih povezav. Tudi obnova gospodarstva se je začela takoj po osvoboditvi in je bila skladno z veljavno ideologijo uvod v načrtno in enosmerno industrializacijo države. Poleg tega so obnavljali in zidali stanovanjska in gospodarska poslopja na deželi. To je trajalo osem let, torej do leta 1953. Obnovitvena dela so opravili s ceneno delovno silo, udarništvom ter prostovoljnim in tudi prisilnim delom. Manjši del potrebnih strojev in opreme so podjetja dobila kot pomoč za obnovo iz tujine.


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov