Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Alojzij Šubic, Marij Osana
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra pred 170-imi leti. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan leta 1849. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avstro-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Alojzij Šubic, Marij Osana
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra pred 170-imi leti. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan leta 1849. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avstro-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov