Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se jerodil na današnji dan pred 130-imi leti v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil industrialec Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med pomembne spomeniške stvaritve Janeza Lenassija sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se jerodil na današnji dan pred 130-imi leti v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil industrialec Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med pomembne spomeniške stvaritve Janeza Lenassija sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov