Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ferdinand Dominkuš, Danilo Zelen, Ottorino Respighi
Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški napadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji gori podelil na današnji dan leta 1478.
Slabi dve desetletji potem, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila deveta na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.
—–
Na današnji dan pred 190-imi leti se je v Karlsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik FERDINAND DOMINKUŠ. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje začel vlagati pri sodišču v Mariboru tožbe v slovenščini. Tako si je pridobil precej zaslug za uradovanje v slovenščini. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
—–
Organizator odpora poti fašizmu, DANILO ZELEN, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Senožečah.. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), formirane v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino ter za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani.
Njegova glavna naloga je bila organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razsulu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja leta 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
—–
Skladatelj in muzikolog OTTORINO RESPIGHI velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V Bologni je študiral violino in kompozicijo, od leta 1923 pa je bil profesor na šoli svete Cecilije v Rimu. Ko so jo pozneje povzdignili na raven akademije, je postal prvi direktor te častitljive ustanove. Kot skladatelj je najbolj znan po mojstrsko orkestriranih simfoničnih pesnitvah, v katerih je ustvaril poetične impresije trentutkov iz narave in starodavne zgodovine Rima z bogatim zvočnim razponom kot so »Ptiči«, »Rimski vodnjaki« in »Rimske pinije«. Ottorino Respighi se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Bologni v Italiji.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ferdinand Dominkuš, Danilo Zelen, Ottorino Respighi
Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški napadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji gori podelil na današnji dan leta 1478.
Slabi dve desetletji potem, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila deveta na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.
—–
Na današnji dan pred 190-imi leti se je v Karlsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik FERDINAND DOMINKUŠ. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje začel vlagati pri sodišču v Mariboru tožbe v slovenščini. Tako si je pridobil precej zaslug za uradovanje v slovenščini. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
—–
Organizator odpora poti fašizmu, DANILO ZELEN, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Senožečah.. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), formirane v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino ter za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani.
Njegova glavna naloga je bila organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razsulu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja leta 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
—–
Skladatelj in muzikolog OTTORINO RESPIGHI velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V Bologni je študiral violino in kompozicijo, od leta 1923 pa je bil profesor na šoli svete Cecilije v Rimu. Ko so jo pozneje povzdignili na raven akademije, je postal prvi direktor te častitljive ustanove. Kot skladatelj je najbolj znan po mojstrsko orkestriranih simfoničnih pesnitvah, v katerih je ustvaril poetične impresije trentutkov iz narave in starodavne zgodovine Rima z bogatim zvočnim razponom kot so »Ptiči«, »Rimski vodnjaki« in »Rimske pinije«. Ottorino Respighi se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Bologni v Italiji.
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov