Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Dominkuš, Danilo Zelen, Ottorino Respighi

Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški napadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji gori podelil na današnji dan leta 1478.

Slabi dve desetletji potem, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila deveta na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.

—–

Na današnji dan pred 190-imi leti se je v Karlsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik FERDINAND DOMINKUŠ.  Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje začel vlagati pri sodišču v Mariboru tožbe v slovenščini. Tako si je pridobil precej zaslug za uradovanje v slovenščini. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.

—–

Organizator odpora poti fašizmu,  DANILO  ZELEN, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Senožečah.. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), formirane v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino ter za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani.

Njegova glavna naloga je bila organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti.  Po razsulu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja leta 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.

—–

Skladatelj  in  muzikolog  OTTORINO  RESPIGHI  velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V Bologni je študiral violino in kompozicijo, od leta 1923 pa je bil profesor na šoli svete Cecilije v Rimu. Ko so jo pozneje povzdignili na raven akademije, je postal prvi direktor te častitljive ustanove. Kot skladatelj je najbolj znan po mojstrsko orkestriranih simfoničnih pesnitvah, v katerih je ustvaril poetične impresije trentutkov iz narave in starodavne zgodovine Rima z bogatim zvočnim razponom kot so »Ptiči«, »Rimski vodnjaki« in »Rimske pinije«. Ottorino Respighi se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Bologni v Italiji.