Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov