Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anton Zois, Božena Grosman, Branko Žužek
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in je bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je spadaloo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef I. ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan leta 1808 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica BOŽENA GROSMAN. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani, ki ga je tudi ustanovila.
—–
Na današnji dan pred sto leti je izbruhnil upor vojakov mariborskega pehotnega ter konjeniškega in topniškega polka v Mariboru in na Koroškem. Upor je bil posledica nezadovoljstva slovenskega vojaštva z razmerami v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izraz nasprotovanja monarhiji in rastočemu centralizmu nove države ter povojnega socialnega vrenja. Upor je zajel približno 1.500 vojakov, a je bil še isto noč zatrt. V spopadu s kraljevini zvestimi enotami je bilo ubitih šest upornikov, 12 ranjenih, 82 pa aretiranih. Nagli vojaški sodišči v Mariboru in Dravogradu sta obsodili več vodij upora, med njimi sedem na smrt.
—–
Pesnik, pisatelj in prevajalec BRANKO ŽUŽEK je od leta 1953 delal pri “Slovenskem poročevalcu” in nato pri “Delu” kot novinar, vodja propagandnega oddelka in urednik. Literarno je izšel iz kroga Franceta Balantiča in se leta 1956 s tradicionalno poezijo predstavil v zbirki “Padajo rožni listi”. Deset let pozneje je v “Moji pokrajini” prešel k modernejšim oblikam, razvil še druge vsebine, kot so ljubezenska tematika in eksistencialna vprašanja, ter jih v zbirki “Steklena krogla” še poglobil s témo usodnih pojavov modernega sveta. Pisal je tudi pesmi, črtice in prozo za mladino, pogosto po starih ljudskih motivih, ter prevajal iz srbščine, hrvaščine in nemščine. Branko Žužek se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Zois, Božena Grosman, Branko Žužek
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in je bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je spadaloo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef I. ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan leta 1808 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica BOŽENA GROSMAN. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani, ki ga je tudi ustanovila.
—–
Na današnji dan pred sto leti je izbruhnil upor vojakov mariborskega pehotnega ter konjeniškega in topniškega polka v Mariboru in na Koroškem. Upor je bil posledica nezadovoljstva slovenskega vojaštva z razmerami v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izraz nasprotovanja monarhiji in rastočemu centralizmu nove države ter povojnega socialnega vrenja. Upor je zajel približno 1.500 vojakov, a je bil še isto noč zatrt. V spopadu s kraljevini zvestimi enotami je bilo ubitih šest upornikov, 12 ranjenih, 82 pa aretiranih. Nagli vojaški sodišči v Mariboru in Dravogradu sta obsodili več vodij upora, med njimi sedem na smrt.
—–
Pesnik, pisatelj in prevajalec BRANKO ŽUŽEK je od leta 1953 delal pri “Slovenskem poročevalcu” in nato pri “Delu” kot novinar, vodja propagandnega oddelka in urednik. Literarno je izšel iz kroga Franceta Balantiča in se leta 1956 s tradicionalno poezijo predstavil v zbirki “Padajo rožni listi”. Deset let pozneje je v “Moji pokrajini” prešel k modernejšim oblikam, razvil še druge vsebine, kot so ljubezenska tematika in eksistencialna vprašanja, ter jih v zbirki “Steklena krogla” še poglobil s témo usodnih pojavov modernega sveta. Pisal je tudi pesmi, črtice in prozo za mladino, pogosto po starih ljudskih motivih, ter prevajal iz srbščine, hrvaščine in nemščine. Branko Žužek se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov