Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ignac Merk, Ivan Koštial, Ančka Levar

Tiskar  in  knjigotržec  IGNAC  MERK  je bil sprva vodja Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani, leta 1886 pa je dobil dovoljenje za ureditev svoje lastne. Tiskal je objave mestnega magistrata, uradne tiskovine, obrazce, nemško nabožno in posvetno literaturo in librete za gostujoče italijanske gledališke skupine, slovenski tiski pa so bili redki. Leta 1788 je začel izdajati drugi ljubljanski nemški časnik Merkische Laibacher Zeitung in z njim konkuriral Kleinmayrjevemu listu Laibacher Zeitung. Nekateri prispevki v ohranjenih primerkih napeljujejo na misel, da je naklonjeno spremljal francosko revolucionarno gibanje, drugi pa izražajo skromno podporo slovenskemu preporodu. Tiskar in knjigotržec Ignac Merk se je rodil okoli leta 1750 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1857 so z veličastnimi slovesnostmi odprli železniško povezavo srednjeevropskega celinskega območja z jadranskim pristaniščem Trst. S prvim vlakom, ki ga je vlekla lepo okrašena lokomotiva Capo d´Istria, se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. Odšel je k zidanemu mostu na železnici in tam simbolično položil zadnji kamen. Navdušenje je bilo nepopisno, praznovanje pa so po dveh dneh končali v Postojnski jami.  Nova proga je pospešila razvoj Trsta v eno najpomembnejših sredozemskih pomorskih središč.

Sicer pa je bila tako imenovana “južna železnica” do Ljubljane zgrajena že leta 1849, nadaljevanje do Trsta pa je močno zavlekla težavna graditev na       Barju. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo.

—–

Jezikoslovec in folklorist IVAN  KOŠTÍAL, po očetu Čeh, se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gradcu. Na Dunaju je diplomiral iz slovenščine in klasične filologije, nato pa je poučeval v Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Gorici.   Kot   plodovit   raziskovalec   je  posegal  na  številna  področja:  v besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko in zgodovino knjižnega jezika. Poznal je skoraj vse evropske jezike; ukvarjal se je zlasti z baltskimi in s furlanščino, obdeloval pa je tudi slovenske literarnozgodovinske teme. “Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine” Ivana Koštíala je izšel v več ponatisih, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa hrani tudi rokopis njegovega “Slovenskega etimološkega slovarja”.

—–

Gledališka igralka  ANČKA  LEVAR  je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Monolog Agneze iz Molierove Šole za žene je iz leta 1966.

Ančka Levar se je rodila na današnji dan leta 1915  v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.