Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Maksimiljan II., Ivan Klobučarič, Ljubljanski grad

Na današnji dan leta 1527 se je na Dunaju rodil nemški, češki in ogrski kralj ter cesar MAKSIMILJAN II. Vladal je v dobi verske diferenciacije; sicer je bil naklonjen protestantom, vendar sam ni nikdar omahoval v svoji pripadnosti katoliški cerkvi. Njegovo podporo so pričakovali tudi slovenski protestanti. Primož Trubar mu je poslal štiri prošnje za zaščito protestantske cerkve in pridigarjev na Kranjskem in za finančno podporo slovanskim tiskom. Maksimilijan II. je finančno podprl predvsem tiskanje in razpečevanje slovenskih knjig. Knjige, ki mu jih je podaril Primož Trubar, so se ohranile v avstrijski nacionalni knjižnici.

—–

IVAN  KLOBUČARIČ  je živel v samostanu na Reki, po letu 1575 pa je postal prior avguštinskega samostana v Fürstenfeldu v Avstriji. Sloves kartografa si je pridobil s karto reškega zaliva in otoka Raba, ki kaže na vzore beneških kartografskih delavnic. Po pooblastilu nadvojvode Ferdinanda je v prvih letih 17. stoletja pripravljal topografsko gradivo za zemljevid Notranjeavstrijskih dežel, vendar mu ga ni uspelo izdelati. Ohranilo se je približno petsto skic štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in istrskih ter hrvaških trgov, samostanov in gradov; to so prve znane upodobitve teh krajev, pogosto opremljene z nemškimi, italijanskimi in tudi slovenskimi oznakami. Ivan Klobučarič se je rodil okoli leta 1550 v Dubašnici na otoku Krku.

—–

V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.

Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.