Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Marjan Senegačnik, Danilo Lasič

Iz Ljubljane je na današnji dan leta 1683 proti štajerski meji odkorakalo 400 strelcev pod poveljstvom avtorja znamenite Slave Vojvodine Kranjske, stotnika Janeza Vajkarda Valvasorja. Tistega leta se je namreč močna turška vojska pomikala proti Dunaju in kranjski strelci so pohiteli tja prav zaradi te nevarnosti. Stotnik Valvasor se je s svojimi možmi zelo izkazal pri obrambi Firstenfelda. Čeprav je imelo mesto močno poškodovano obzidje, se je zaradi časti odločil sprejeti boj. Ker sta branilcem priskočila na pomoč še dragonski in kirasirski polk, so se morali napadalci umakniti. Po vrnitvi domov so štajerski stanovi Valvasorju v zahvalo podarili mošnjo zlatnikov.

—–

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem  med letoma 1868 in 1871, tako imenovano  taborsko  gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časopisi po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, na tabore so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju izvedli osemnajst taborov; eden zadnjih je potekal na današnji dan leta 1871  pri Kubedu v Istri.

Na slovenskih taborih  sredi 19. stoletja se je po navadi zbralo od osem do deset tisoč ljudi. Manifestativno so nosili slovenske narodne zastave, nastopilo je več govornikov, sodelovali pa so tudi pevski zbori in godbe.

—–

Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 124-imi leti postavili in utrdili.  V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.

—–

Kemik  MARJAN  SENEGAČNIK  je leta 1957 doktoriral na Sorboni v Parizu in se nato izpopolnjeval še v Veliki Britaniji. Delal je na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, med drugim kot vodja odseka za fizikalno kemijo, od leta 1983 pa je bil redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo: predaval je radiokemijo, kemijo trdnega stanja in kemijsko kinetiko. Kot raziskovalec se je ukvarjal tudi z razvojem hitrih metod za ugotavljanje radioaktivnega onesnaženja okolja. Marjan Senegačnik se je rodil na današnji dan leta 1928  v Ljubljani.

—–

Biofizik  DANILO  LASIČ  je leta 1979 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Do leta 1982 je delal na Inštitutu Jožefa Štefana, nato pa je bil raziskovalec v tujini; nazadnje v Združenih državah Amerike. Uveljavil se je z raziskavami biofizike liposomov in možnosti njihove uporabe v medicini, zlasti pri kemoterapiji raka, imunski stimulaciji, kontroli infekcijskih bolezni in genski terapiji. Objavil je več kot sto znanstvenih člankov in napisal ali uredil deset knjig, ki združujejo spoznanja fizike, kemije, biologije in farmakologije. Danilo Lasič se je rodil na današnji dan leta 1952 v Ljubljani.