Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Janez Krstnik Mesar, Mavricij Rus, Ludvik Zepič, Samo Smerkolj

Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, vendar je bil izgnan. V Vietnam se je vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravju Ljubljančanov. V letih od 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka mrila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Nezaposleni železničar Edwin Drake iz kraja Titusville v ameriški državi Pensilvaniji je s sodelavcem iskal poceni gorivo za petrolejko. Z dolgim svedrom sta vrtala tudi na današnji dan leta 1859 In opazila, da se na sveder lepi gosta, smrdljiva tekočina – nafta. Poglobila sta luknjo in ta se je hitro polnila. Drake sicer ni vedel, kaj je našel, je pa z nekaj litri, ki so se natekli sami, dobro zaslužil. Pozneje je v jamo napeljal širšo cev in z majhno črpalko načrpal do devet sodov naftena dan. Prodajal jo je za razsvetljavo. Za ta dan pred 160-imi leti lahko rečemo, da je pomenil začetek razcveta naftne industrije