Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Marinčič, Milenko Šober
Časnikar, pisatelj in narodni delavec IVAN MARINČIČ je v Gorici obiskoval trgovski tečaj, maturiral pa je leta 1927 v Rimu. V rojstnem kraju, Zagorju pri Pivki (rodil se je na današnji dan leta 1907), se je vključil v ilegalno protifašistično organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), a so ga kmalu aretirali, obsodili na sedem let ječe in mu odvzeli državljanske pravice. Leta 1938 je bil pomiloščen in izgnan v Jugoslavijo. Ob začetku druge svetovne vojne se je pridružil soški legiji, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa je delal v Zavezniški vojaški upravi kot prevajalec.
Po vojni se je v Gorici vključil v kulturno in politično življenje Slovencev in delal kot urednik Primorskega dnevnika in goriške Soče. Literarno je začel delovati že kot dijak; sprva je pisal pesmi z rodoljubno in ljubezensko tematiko, izrazito močnejši pa je bil v prozi. V črticah in novelah (na primer Sveti večer v zaporu, Pesem novega življenja in Oklopnica Anuška) je črpal iz lastnih doživetij, zgodovinsko zanimivi pa so tudi njegovi spomini. Ivan Marinčič je leta 1970 prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Novinar in publicist MILENKO ŠOBER je v ljubljansko radijsko hišo prišel leta 1947; najprej v uredništvo literarnih oddaj, nato je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in pozneje urednik Radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu je postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja tudi vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev.
Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval oziroma pripravljal eno najstarejših tedenskih oddaj našega radia: O morju in pomorščakih. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi trikrat Tomšičevo nagrado; zadnjo leta 1989 za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1923 na Ptuju.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mlad fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dneva sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 85-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri spadajo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Marinčič, Milenko Šober
Časnikar, pisatelj in narodni delavec IVAN MARINČIČ je v Gorici obiskoval trgovski tečaj, maturiral pa je leta 1927 v Rimu. V rojstnem kraju, Zagorju pri Pivki (rodil se je na današnji dan leta 1907), se je vključil v ilegalno protifašistično organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), a so ga kmalu aretirali, obsodili na sedem let ječe in mu odvzeli državljanske pravice. Leta 1938 je bil pomiloščen in izgnan v Jugoslavijo. Ob začetku druge svetovne vojne se je pridružil soški legiji, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa je delal v Zavezniški vojaški upravi kot prevajalec.
Po vojni se je v Gorici vključil v kulturno in politično življenje Slovencev in delal kot urednik Primorskega dnevnika in goriške Soče. Literarno je začel delovati že kot dijak; sprva je pisal pesmi z rodoljubno in ljubezensko tematiko, izrazito močnejši pa je bil v prozi. V črticah in novelah (na primer Sveti večer v zaporu, Pesem novega življenja in Oklopnica Anuška) je črpal iz lastnih doživetij, zgodovinsko zanimivi pa so tudi njegovi spomini. Ivan Marinčič je leta 1970 prejel Tomšičevo nagrado.
—–
Novinar in publicist MILENKO ŠOBER je v ljubljansko radijsko hišo prišel leta 1947; najprej v uredništvo literarnih oddaj, nato je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in pozneje urednik Radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu je postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja tudi vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev.
Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval oziroma pripravljal eno najstarejših tedenskih oddaj našega radia: O morju in pomorščakih. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi trikrat Tomšičevo nagrado; zadnjo leta 1989 za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1923 na Ptuju.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mlad fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dneva sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 85-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri spadajo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov