Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov