Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tone Kralj, Jelena De Belder - Kovačič

Na današnji dan leta 1900 se je v Zagorici v Dôbrépolju rodil slikar, grafik in kipar TONE  KRALJ. Šolal se je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Ustvarjati je začel pod vplivom brata Franceta, tudi likovnika, vendar je bil preprostejši in stvarnejši. Pomemben je predvsem kot eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Prizadeval si je ustvariti ravnovesje med izraznostjo in dekorativnostjo.

Zanj so značilni včasih naivna ali pravljična  pripovednost,  liričnost  in  religiozna  motivika,  povezana  z  ljudsko umetnostjo, predvsem pa izrazit smisel za plastičnost in monumentalnost. Po zgledu renesančnih mojstrov je težil k povezovanju umetnostnih strok in nalog, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike in slikarstva do umetne obrti in oblikovanja. Slikar, grafik in kipar Tone Kralj je leta 1972 dobil Prešernovo nagrado.

—–

Hortikulturnica  slovenskega  rodu  JELENA  DE  BELDER – KOVAČIČ  se je rodila na današnji dan leta 1925 v Belju na Hrvaškem. V zagrebu je diplomirala iz agronomije, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je skupaj z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli.

Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali pred dvema desetletjema ob predvajanju televizijskih serij, ki so pripovedovale o njej oziroma prikazovale njeno hortikulturno delo. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je podelil baronski naslov.

—–

V Avstro-Ogrski je s prvo svetovno vojno začel veljati sistem izrednih zakonov, ki so omejili politično življenje in uvedli cenzuro. Oblast je posebno ostro preganjala Slovence. Zaradi narodnega mišljenja, protinemštva, ruso- in srbofilstva so jih med drugim zapirali tudi na ljubljanski grad. Temu se ni izognil niti pisatelj Ivan Cankar.

11. avgusta leta 1914 ga je namreč neka Vrhničanka ovadila orožništvu, češ da je v gostilni izrekel do Srbov prijazne besede. Prijeli so ga, vendar ga je okrajni sodnik zaradi nesmiselnosti ovadbe izpustil. Toda ne za dolgo. Že čez nekaj dni, na današnji dan leta 1914, so ga orožniki spet prijeli in ga brez zaslišanja zaprli na ljubljanski grad. Po treh tednih ga je zaslišal vojaški sodnik, vendar so šele po dveh mesecih postopek ustavili in Ivana Cankarja izpustili.

—–

Našim radijskim kolegom je na današnji dan leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so  prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Za ta pomemben  tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer –  je bila pri pripravi in izvedbi seveda potrebna velika ekipa tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.