Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mate Hafner, Robert Stolz, Jože Zupan
Naravoslovec in notar MATE HAFNER se je rodil na današnji dan leta 1865 v Dorfarjah pri Škofji Loki. Na Dunaju je študiral pravo, notarski izpit pa je opravil v Gradcu. Služboval je pri pisatelju Janku Kersniku na Brdu pri Lukovici, pozneje pa v Senožečah, Radečah, Kostanjevici in Ljubljani. Najprej se je poskusil kot pisatelj, vendar se je pozneje posvetil naravoslovju, zlasti entomologiji – preučevanju žuželk. Raziskoval je po Sloveniji, največ v Julijskih Alpah in ustvaril velike in pomembne zbirke metuljev in hroščev. Mate Hafner je bil eden prvih naravovarstvenikov, saj si je prizadeval za ustanovitev varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer.
—–
Na današnji dan leta 1871 so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
—–
Skladatelj in dirigent ROBERT STOLZ se je glasbeno izobraževal na Dunaju in v Berlinu. V letih od 1898 do 1901 je bil kapelnik v nemškem Mestnem gledališču v Mariboru; tam so tudi izvedli njegovo prvo scensko glasbeno delo “Študentovske šale”. Pozneje je delal v Brnu in Mannheimu, najdlje pa na Dunaju. Bil je eden zadnjih ustvarjalcev novejše dunajske plesne operete poststraussovskega obdobja. Napisal je glasbo za približno šestdeset operet in spevoiger, za več kot sto filmov in dvesto popevk. Njegove operete so izvajali tudi v Mariboru in Ljubljani. Skladatelj in dirigent Robert Stolz se je rodil na današnji dan leta 1880 v Gradcu.
—–
Z izjemno toplino glasu, vitko postavo in ostro rezanimi črtami obraza je bil igralec JOŽE ZUPAN imeniten tako v gledaliških kakor tudi v filmskih in televizijskih vlogah. Med njegove legendarne nastope sodita Cankarjev Hlapec Jernej in Bevkov kaplan Martin Čedermac, dve pokončni postavi domače književnosti. Po meščanski in dvorazredni trgovski šoli je bil od leta 1927 zaposlen kot bančni uradnik, hkrati pa je začel nastopati v ljubljanskih ljubiteljskih gledališčih.
Po drugi svetovni vojni je v ljubljanski Drami opravil avdicijo za poklicnega igralca in do upokojitve odigral tam več kot sto različnih vlog, po večini karakternih, pa tudi komičnih. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mate Hafner, Robert Stolz, Jože Zupan
Naravoslovec in notar MATE HAFNER se je rodil na današnji dan leta 1865 v Dorfarjah pri Škofji Loki. Na Dunaju je študiral pravo, notarski izpit pa je opravil v Gradcu. Služboval je pri pisatelju Janku Kersniku na Brdu pri Lukovici, pozneje pa v Senožečah, Radečah, Kostanjevici in Ljubljani. Najprej se je poskusil kot pisatelj, vendar se je pozneje posvetil naravoslovju, zlasti entomologiji – preučevanju žuželk. Raziskoval je po Sloveniji, največ v Julijskih Alpah in ustvaril velike in pomembne zbirke metuljev in hroščev. Mate Hafner je bil eden prvih naravovarstvenikov, saj si je prizadeval za ustanovitev varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer.
—–
Na današnji dan leta 1871 so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
—–
Skladatelj in dirigent ROBERT STOLZ se je glasbeno izobraževal na Dunaju in v Berlinu. V letih od 1898 do 1901 je bil kapelnik v nemškem Mestnem gledališču v Mariboru; tam so tudi izvedli njegovo prvo scensko glasbeno delo “Študentovske šale”. Pozneje je delal v Brnu in Mannheimu, najdlje pa na Dunaju. Bil je eden zadnjih ustvarjalcev novejše dunajske plesne operete poststraussovskega obdobja. Napisal je glasbo za približno šestdeset operet in spevoiger, za več kot sto filmov in dvesto popevk. Njegove operete so izvajali tudi v Mariboru in Ljubljani. Skladatelj in dirigent Robert Stolz se je rodil na današnji dan leta 1880 v Gradcu.
—–
Z izjemno toplino glasu, vitko postavo in ostro rezanimi črtami obraza je bil igralec JOŽE ZUPAN imeniten tako v gledaliških kakor tudi v filmskih in televizijskih vlogah. Med njegove legendarne nastope sodita Cankarjev Hlapec Jernej in Bevkov kaplan Martin Čedermac, dve pokončni postavi domače književnosti. Po meščanski in dvorazredni trgovski šoli je bil od leta 1927 zaposlen kot bančni uradnik, hkrati pa je začel nastopati v ljubljanskih ljubiteljskih gledališčih.
Po drugi svetovni vojni je v ljubljanski Drami opravil avdicijo za poklicnega igralca in do upokojitve odigral tam več kot sto različnih vlog, po večini karakternih, pa tudi komičnih. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov