Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Društvo ostrostrelcev, Aci Bertoncelj

Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562  v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.

Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.

Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.

—–

Ko so Slovenci na veličastnem zborovanju 29. oktobra leta 1918 praznovali svojo osvoboditev izpod tisočletne nemške oblasti, niso vedeli, da bo cena za to velika. Prepričani so bili, da se bodo vsi Slovenci enakopravno združili v novi državni tvorbi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda ostalo je le pri tem, kar so si z generalom Rudolfom Maistrom izbojevali do novembra leta 1918. Severno mejo na Štajerskem je priznala tudi mirovna konferenca v Parizu. Glede meje na Koroškem pa so se po dolgotrajnih pogajanjih na današnji dan pred sto leti dogovorili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Ta bi moral biti najpozneje v šestih mesecih, vendar so se priprave nanj zavlekle in je bil kar leto dni pozneje.

—–

Pianist  in  pedagog  ACI  BERTONCELJ  je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah pridobivali veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan pred 80- imi leti  v Ljubljani.