Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Tavčar, Mirko Rupel, Makso Pirnik, Johann Wolfgang Goethe

Politik in pripovednik IVAN  TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na  kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.

Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO  RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o  posameznih avtorjih,  predvsem  o  Trubarju.  Odkril  in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.

—–

Zborovodja,  glasbeni  pedagog  in  skladatelj  MAKSO  PIRNIK  se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah.  Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.

—–

Nemški  pesnik,  pisatelj  in  dramatik  JOHANN  WOLFGANG  GOETHE  sodi med tiste redke umetnike, ki so že za življenja postali legenda in katerih slava še danes ni potemnela. Študij prava je končal v Strasbourgu, leta 1775 pa se je na povabilo vojvode Karla Avgusta preselil v Weimar, kjer je ustvarjal do smrti. Njegovo književno delo obsega skoraj vse zvrsti: poleg znanstveno-naravoslovnih spisov predvsem lirsko in pripovedno pesništvo, drame in romane.

Zaslovel je s sentimentalnim romanom “Trpljenje mladega Wertherja”, pozneje pa je napisal vrsto dram; najbolj znana je “Ifigenija na Tavridi”. Goethejevo življenjsko delo je dramska pesnitev v dveh delih “Faust”, ki jo je pisal skoraj vse življenje in izraža njegov celotni umetniški in miselni vzpon. Eden največjih svetovnih književnikov Johann Wolfgang Goethe se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v Franfurtu ob Majni.