Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodnja danica, Radio Ljubljana, začetek druge svetovne vojne
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je leta 1854 pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Sicer pa je prvega zamorčka v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—–
Februarja leta 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko.
Radio Ljubljana je začel poskusno oddajati na današnji dan leta 1928 dopoldne s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč. Že od začetka je postaja oddajala več, kot je bilo dogovorjeno, saj se je program začel že opoldne in je trajal do polnoči. Uradno slovesno odprtje Radia Ljubljana je bilo 28. oktobra leta 1928; na ta dan je bila namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1939 so nemške čete prestopile poljsko mejo. Nacisti so sicer tik pred tem uprizorili in nato Poljakom pripisali “provokacijo”, ki naj bi bila vzrok za napad, toda nemške čete, ki so se že nekaj časa kopičile ob meji, so bile jasen dokaz o Hitlerjevih namerah. Zahrbtni napad nemške vojske na Poljsko pred 80- imi leti brez vojne napovedi – imenovan »Operacija Weiss« – je bil začetek druge svetovne vojne.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodnja danica, Radio Ljubljana, začetek druge svetovne vojne
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je leta 1854 pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Sicer pa je prvega zamorčka v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—–
Februarja leta 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko.
Radio Ljubljana je začel poskusno oddajati na današnji dan leta 1928 dopoldne s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.
Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč. Že od začetka je postaja oddajala več, kot je bilo dogovorjeno, saj se je program začel že opoldne in je trajal do polnoči. Uradno slovesno odprtje Radia Ljubljana je bilo 28. oktobra leta 1928; na ta dan je bila namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1939 so nemške čete prestopile poljsko mejo. Nacisti so sicer tik pred tem uprizorili in nato Poljakom pripisali “provokacijo”, ki naj bi bila vzrok za napad, toda nemške čete, ki so se že nekaj časa kopičile ob meji, so bile jasen dokaz o Hitlerjevih namerah. Zahrbtni napad nemške vojske na Poljsko pred 80- imi leti brez vojne napovedi – imenovan »Operacija Weiss« – je bil začetek druge svetovne vojne.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov