Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Tominšek, Mila Kogej, kapitulacija Japonske
Alpinist STANKO TOMINŠEK je leta 1921 v Ljubljani doktoriral iz prava; pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno pa je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt.
Stanko Tominšek je bil odličen alpinist. V tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal veliko prvenstvenih smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v času med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Stanko Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
—–
Natanko ob deveti uri in osem minut so na današnji dan pred 74-imi leti na palubi ameriške vojne ladje Missouri japonski predstavniki podpisali popolno kapitulacijo Japonske. Tako se je tudi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj petdeset milijonov življenj. Hkrati je bil to tudi konec velikega in bojevitega »cesarstva vzhajajočega sonca«: Japonska je utrpela velikanske človeške žrtve in doživela gospodarski polom, poleg tega pa je izgubila vse posesti in ozemlja, ki jih je osvajala skoraj petdeset let, in se je morala umakniti za svoje nacionalne meje.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Tominšek, Mila Kogej, kapitulacija Japonske
Alpinist STANKO TOMINŠEK je leta 1921 v Ljubljani doktoriral iz prava; pozneje je bil odvetnik, po drugi svetovni vojni pa med drugim tajnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. Od leta 1920 je delal v osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva, med vojno pa je bil društveni tajnik in zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto dvakrat zaprt.
Stanko Tominšek je bil odličen alpinist. V tako imenovani »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal veliko prvenstvenih smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika leta 1926 pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov v času med vojnama. Veliko se je posvečal tudi planinski fotografiji, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« leta 1932 pa je posnel plezalske prizore. Stanko Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan leta 1928 predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
—–
Natanko ob deveti uri in osem minut so na današnji dan pred 74-imi leti na palubi ameriške vojne ladje Missouri japonski predstavniki podpisali popolno kapitulacijo Japonske. Tako se je tudi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj petdeset milijonov življenj. Hkrati je bil to tudi konec velikega in bojevitega »cesarstva vzhajajočega sonca«: Japonska je utrpela velikanske človeške žrtve in doživela gospodarski polom, poleg tega pa je izgubila vse posesti in ozemlja, ki jih je osvajala skoraj petdeset let, in se je morala umakniti za svoje nacionalne meje.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov