Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Zgajšek, Mirko Šušteršič, Josip Turk, Miloš Zidanšek
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Z imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Opazna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljena leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Zgajšek, Mirko Šušteršič, Josip Turk, Miloš Zidanšek
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Z imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Opazna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljena leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov