Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Tomaž iz Senja, Mirko Roš, Marij Kogoj, Velenje

Slikar TOMAŽ  iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in vZasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlésku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil izvor Tomaža iz Senja.

Hrvaške poslikave iz tistega obdobja kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo; kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, vendar nakazuje nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih delih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja tedanjih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.

—–

Strokovnjak  za  raziskavo  materiala  MIRKO  ROŠ  je iz gradbeništva diplomiral leta 1906 v Hannovru. Nekaj pozneje je tam postal univerzitetni asistent in nadzorni inženir gradbene inšpekcije, hkrati pa je bil tudi svetnik v nemški in švicarski industriji. Leta 1923 je začel predavati na tehniški visoki šoli v Zűrichu, naslednje leto pa je postal tam tudi ravnatelj državnega Zavoda za raziskavo materiala; obe funkciji je opravljal več kot četrt stoletja. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev in potem glavni tajnik Mednarodne zveze za mostove in strukturalni inženiring.

Z inovativnimi raziskavami trdnosti lesenih, kamnitih, betonskih, železobetonskih in jeklenih konstrukcij si je pridobil mednarodni ugled, med prvimi pa je obravnaval tudi vprašanje trajnosti in utrujenosti materiala. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, leta 1952 pa ga je tehniška visoka šola v Ljubljani promovirala za častnega doktorja. Mirko Roš se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Zagrebu.

—–

Skladatelj in glasbeni pisec MARIJ KOGOJ je začel komponirati že med študijem glasbe na Dunaju; snoval je nove skladbe, razvijal izvirno harmonijo ter kot eden redkih slovenskih skladateljev predstavil svoje umetniške in glasbene nazore v revialnem tisku. 1920. leta se je uveljavil kot najbolj spobudna osebnost mladih pri predstavitvi avantgardne umetnosti v krogu tako imenovane novomeške pomladi. Sicer je bil korepetitor v ljubljanski operi ter predavatelj harmonije in slovenske zgodovine glasbe na šoli Glasbene matice.

Kogoj je s svojim skladateljskim in teoretičnim delom  utemeljitelj in osrednja osebnost našega glasbenega ekspresionizma. Zaradi izvirnega in poglobljenega izraza, osredotočenega zlasti na človekovo notranjost, še posebno v operi “Črne maske”, sodi, tako kot Jacobus Gallus, med skladatelje evropskega pomena. Marij Kogoj se je rodil na današnji dan leta 1892  v Trstu.

—–

Za  Novo Gorico je bilo Velenje drugo slovensko mesto, ki je zraslo po vojni. Velenje, prej sicer manjši trg, je zaradi najdišč premoga postajalo vse pomembnejše in po letu 1955 so sklenili zgraditi novo naselje za približno 20.000 prebivalcev. V njem so tako na današnji dan pred 60-imi leti  odprli novo mestno središče.  Za Velenje je značilna predvsem sodobna arhitektura brez starega mestnega jedra, le z nekaj stavbami, ki so bile tam že prej (velenjski grad, Herbersteinova vila). Hkrati s povečanjem izkopa lignita in zidavo mesta (zanjo so prebivalci prispevali več kot milijon prostovoljnih ur) se je začela tudi zidava industrijskih objektov, med katerimi je bila poleg termoelektrarne najpomembnejša tovarna gospodinjskih aparatov Gorenje.