Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Gerbič, Mila Kačič, Božo Podkrajšek
Na današnji dan leta 1840 se je v Cerknici rodil skladatelj, operni pevec in pedagog FRAN GERBIČ. Po študiju petja in kompozicije na praškem konservatoriju je kot tenorist pel v tamkajšnjem opernem gledališču, na prigovarjanje pisatelja Avgusta Šenoe pa je leta 1860 odšel v Zagreb in postal prvak na novo ustanovljene hrvaške opere. Nato je do leta 1886 pel v Ulmu v Nemčiji ter poučeval na konservatoriju v Lvovu v Ukrajini. 1887. leta je prišel v Ljubljano.
Pod njegovim vodstvom je šola Glasbene matice hitro napredovala in postala enakopravna šoli nemško usmerjene Filharmonične družbe. Izdajati je začel prvo slovensko posvetno glasbeno revijo “Glasbena zora”, bil glasbeni vodja v šentjakobski cerkvi v Ljubljani, pripomogel pa je tudi k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je tudi dirigiral operne predstave. Njegov opus obsega približno 600 skladb (med njimi sta tudi operi Kres in Nabor), napisal pa je tudi prvo slovensko romantično simfonijo – “Lovsko ”. Fran Gerbič je bil najbolj vsestranski glasbenik svoje dobe in eden izmed najpomembnejših slovenskih glasbenih romantikov.
—–
Gledališka igralka in pesnica MILA KAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Snéberjah pri Ljubljani. Do druge svetovne vojne je sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”.
Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja – “Minevanja” – pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado – “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljana.
—–
Novinar in gledališki igralec BOŽO PODKRAJŠEK se je v rodni Ljubljani izučil za stavca, nato pa je kot bobnar raznih plesnih orkestrov potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru in čez dve leti ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. Pri teh je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in skupno udrihala po oblasti in celó beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani drli na predstave.
Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano, kjer je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, a po desetih mesecih so ga Italijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Gerbič, Mila Kačič, Božo Podkrajšek
Na današnji dan leta 1840 se je v Cerknici rodil skladatelj, operni pevec in pedagog FRAN GERBIČ. Po študiju petja in kompozicije na praškem konservatoriju je kot tenorist pel v tamkajšnjem opernem gledališču, na prigovarjanje pisatelja Avgusta Šenoe pa je leta 1860 odšel v Zagreb in postal prvak na novo ustanovljene hrvaške opere. Nato je do leta 1886 pel v Ulmu v Nemčiji ter poučeval na konservatoriju v Lvovu v Ukrajini. 1887. leta je prišel v Ljubljano.
Pod njegovim vodstvom je šola Glasbene matice hitro napredovala in postala enakopravna šoli nemško usmerjene Filharmonične družbe. Izdajati je začel prvo slovensko posvetno glasbeno revijo “Glasbena zora”, bil glasbeni vodja v šentjakobski cerkvi v Ljubljani, pripomogel pa je tudi k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je tudi dirigiral operne predstave. Njegov opus obsega približno 600 skladb (med njimi sta tudi operi Kres in Nabor), napisal pa je tudi prvo slovensko romantično simfonijo – “Lovsko ”. Fran Gerbič je bil najbolj vsestranski glasbenik svoje dobe in eden izmed najpomembnejših slovenskih glasbenih romantikov.
—–
Gledališka igralka in pesnica MILA KAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Snéberjah pri Ljubljani. Do druge svetovne vojne je sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”.
Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja – “Minevanja” – pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado – “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljana.
—–
Novinar in gledališki igralec BOŽO PODKRAJŠEK se je v rodni Ljubljani izučil za stavca, nato pa je kot bobnar raznih plesnih orkestrov potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru in čez dve leti ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. Pri teh je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in skupno udrihala po oblasti in celó beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani drli na predstave.
Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano, kjer je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, a po desetih mesecih so ga Italijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov