Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge
Elektrotehnik FRANCE AVČIN se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.
France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.
—–
Pisatelj in kulturni delavec IVAN DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.
Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
—–
Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin” je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.
Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.
Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge
Elektrotehnik FRANCE AVČIN se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.
France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.
—–
Pisatelj in kulturni delavec IVAN DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.
Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
—–
Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin” je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.
Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.
Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov