Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Hočevar, Zvonimir Rogoz, Lavo Čermelj, Franci Zwitter

FRANC  HOČEVAR  sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov.  Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.

—–

Gledališki in filmski igralec ter režiser  ZVONIMIR  ROGOZ  se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi; tam je igral v tridesetih filmih, tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih igralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Takrat, okoli leta 1920, je posnel tudi kuplet “Tri ljube”. Po drugi svetovni vojni se je Zvonimir Rogoz vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.

—–

Fizik in publicist LAVO ČERMELJ se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu. Matematiko in fiziko je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral iz fizike. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1941 so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in nato pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je 1941. leta odšel k partizanom.

Po vojni je deloval v Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus.

—–

Narodni  delavec  FRANCI  ZWITTER  je bogoslovje študiral v Innsbrucku, pravo pa na Dunaju in v Gradcu; tam je leta 1939 promoviral. Ker ni dobil službe, je študiral še ekonomijo na Dunaju, leta 1940 pa je bil vpoklican v nemško vojsko. Oktobra leta 1944 se je pridružil črnogorskim partizanom. Po vrnitvi na Koroško je delal na beljaškem okrajnem glavarstvu, vodil pisarno Osvobodiljne fronte za beljaški okraj in junija 1946 prevzel uredništvo “Slovenskega vestnika”, pozneje pa odprl svojo odvetniško pisarno.

Franci Zwitter se je že v gimnaziji vključil v prosvetno delo, leta 1948 je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, nekaj pozneje je ustanovil založniško in tiskarsko družbo Drava, v letih od 1955 do 1982 pa je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Dunaju. Kot pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji je bil leta 1975 med začetniki vsakoletnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel in je sodeloval v mednarodnih manjšinskih organizacijah. O pravnem, političnem in kulturnem položaju koroških Slovencev je pisal v časnike in revije na Koroškem in v Sloveniji. Franci Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1913 v Zahomcu na Koroškem.