Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov