Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. oktober

26.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Širok, Jožef Emanuel Barbo - Waxenstein, Jaka Čop, Dane Zajc

KAREL  ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.

—–

Grof  JOŽEF  EMANUEL  BARBO – WAXENSTEIN, s celim imenom Marija Dizma Vajkard Oton Franc Vincenc Jožef Emanuel, je izviral iz znamenite beneške rodbine s številnimi visokimi dostojanstveniki in z nekaj kardinali. Njen član Pietro je bil v letih od 1464 do 1471 celo vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve – papež Pavel II. Konec 14. stoletja so nekateri člani rodbine Waxenstein prišli v Istro in na Kranjsko ter opravljali številne najodgovornejše funkcije v notranjeavstrijskih deželah.

Grof Barbo je bil med redkimi plemiči tistega časa na Slovenskem, ki so se prilagodili domačim razmeram in se opredelili za slovenstvo; med drugim je bil tudi deželni in državni poslanec. Podpiral je slovenske kulturne ustanove (čitalništvo in Matico) ter sodeloval pri Kranjski kmetijski družbi. Z njegovim denarnim prispevkom so zgradili prvi Narodni dom na Kranjskem – v Novem mestu. Grof Jožef Emanuel Barbo se je rodil na današnji dan leta 1825 v Rákovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem.

—–

Gornik  in  fotograf   JAKA  ČOP  je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktorialističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive.

Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.

—–

Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Zgornji Javoršici pri Moravčah rodil  pesnik,  dramatik  in  mladinski  pisatelj  DANE  ZAJC.  Med drugo svetovno vojno sta ga boleče zaznamovala nacistični požig njegove domačije in smrt dveh bratov partizanov. Leta 1951 je bil zaprt in izključen iz gimnazije; zasebno jo je končal leta 1958, vpis na univerzo pa so mu prepovedali.. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989.

Zajčevo pesništvo sprva ni bilo deležno naklonjenega sprejema, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgade, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije.

Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Pisal je še za otroke in mladino, njegovi eseji, pričevanja in razmišljanja pa sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v srbščino, makedonščino, angleščino, nemščino, švedščino in francoščino.

Za svojo ustvarjalnost je dobil številne nagrade: Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in Prešernovo nagrado, leta 1997 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posmrtno je izšla njegova drama o smrti in življenju »Jagababa« (uprizorjena leta 2007), ki v skrajno zreduciranem jeziku sledi vprašanju odhajanja v neprepoznavni svet beline, blaznosti in smrti.

 


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. oktober

26.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Širok, Jožef Emanuel Barbo - Waxenstein, Jaka Čop, Dane Zajc

KAREL  ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.

—–

Grof  JOŽEF  EMANUEL  BARBO – WAXENSTEIN, s celim imenom Marija Dizma Vajkard Oton Franc Vincenc Jožef Emanuel, je izviral iz znamenite beneške rodbine s številnimi visokimi dostojanstveniki in z nekaj kardinali. Njen član Pietro je bil v letih od 1464 do 1471 celo vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve – papež Pavel II. Konec 14. stoletja so nekateri člani rodbine Waxenstein prišli v Istro in na Kranjsko ter opravljali številne najodgovornejše funkcije v notranjeavstrijskih deželah.

Grof Barbo je bil med redkimi plemiči tistega časa na Slovenskem, ki so se prilagodili domačim razmeram in se opredelili za slovenstvo; med drugim je bil tudi deželni in državni poslanec. Podpiral je slovenske kulturne ustanove (čitalništvo in Matico) ter sodeloval pri Kranjski kmetijski družbi. Z njegovim denarnim prispevkom so zgradili prvi Narodni dom na Kranjskem – v Novem mestu. Grof Jožef Emanuel Barbo se je rodil na današnji dan leta 1825 v Rákovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem.

—–

Gornik  in  fotograf   JAKA  ČOP  je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktorialističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive.

Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.

—–

Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Zgornji Javoršici pri Moravčah rodil  pesnik,  dramatik  in  mladinski  pisatelj  DANE  ZAJC.  Med drugo svetovno vojno sta ga boleče zaznamovala nacistični požig njegove domačije in smrt dveh bratov partizanov. Leta 1951 je bil zaprt in izključen iz gimnazije; zasebno jo je končal leta 1958, vpis na univerzo pa so mu prepovedali.. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989.

Zajčevo pesništvo sprva ni bilo deležno naklonjenega sprejema, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgade, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije.

Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Pisal je še za otroke in mladino, njegovi eseji, pričevanja in razmišljanja pa sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v srbščino, makedonščino, angleščino, nemščino, švedščino in francoščino.

Za svojo ustvarjalnost je dobil številne nagrade: Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in Prešernovo nagrado, leta 1997 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posmrtno je izšla njegova drama o smrti in življenju »Jagababa« (uprizorjena leta 2007), ki v skrajno zreduciranem jeziku sledi vprašanju odhajanja v neprepoznavni svet beline, blaznosti in smrti.

 


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov