Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič
Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
Filmska kritičarka in publicistka STANKA GODNIČ je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.
Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.
Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.
Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice, vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Davorin Jenko, Andrej Praprotnik, Stanka Godnič
Na današnji dan leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljâh rodil skladatelj DAVORIN JENKO. Po poklicu je bil pravnik, glasbeno pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, nato je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo, od leta 1871 pa je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. Najprej je skladal le vokalne skladbe, med drugim nekdanjo slovensko himno “Naprej, zastava Slave”, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske glasbene romantike.
V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne srbska kraljeva himna, potem pa do leta 1941 sestavni del jugoslovanske himne.
—–
Pesnik, pisatelj in pedagog ANDREJ PRAPROTNIK je bil pobudnik, ustanovitelj in solastnik revije “Učiteljski tovariš” in njen urednik dobrih 25 let, pa tudi prvi predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Bil je najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju od leta 1850 do leta 1870, organizator učiteljstva in zagovornik slovenske šole. Andrej Praprotnik je poleg učbenikov, priročnikov in pedagoških člankov pisal tudi nabožne, poučne in zabavne pesmi po Vodnikovem zgledu. Nekatere izmed njih so celo ponarodele, na primer “V dolinci prijetni je ljubi moj dom”.
—–
Filmska kritičarka in publicistka STANKA GODNIČ je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce.
Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Avgusta leta 1961 je komunistična vlada Nemške demokratične republike zaradi množičnega izseljevanja in prebegov svojih prebivalcev na Zahod zaprla vse mejne prehode med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, na mejni črti pa začela napeljevati bodečo žico in postavila straže, ki so imele ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi poskušal zbežati v zahodni del mesta. Nato so postavili še 4 metre visok in 160 kilometrov dolg zid iz kamnitih blokov, ki je bil dolgih 28 let simbol razdeljene Evrope in blokovske delitve sveta ter kraj številnih osebnih in družinskih tragedij.
Da bi na nekaterih krajih lahko pod strogim nadzorom prečkali mejo med obema deloma Berlina, so uredili nekaj mejnih prehodov. Med najbolj znanimi je bil tisti na Friedrichovi cesti, ki so ga Američani imenovali “Checkpoint Charlie” in je bil edini, ki so ga lahko prečkali tujci. Uporabljali so ga vse do današnjega dne pred 30-imi leti, ko so berlinski zid simbolično prebili in ga začeli rušiti, na desettisoče vzhodnonemških državljanov pa je lahko šlo v zahodni del mesta ter se po desetletjih spet srečalo s prijatelji in sorodniki.
Leto pozneje so, da bi promet na Friedrichovi cesti tekel bolj neovirano, na “Checkpoint Charliju” odstranili zapornice ter stražarske in kontrolne hišice, vendar so zaradi številnih turistov čez nekaj let postavili tja repliko stražarnice s fotografijami ameriških in ruskih vojakov, v bližini pa uredili manjši muzej, posvečen nekdanjemu mejnemu prehodu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov